2001: Internacijonali simbosijum usi didaktik tschuliptschengere tschibtschendar
Internacijonali simbosijum usi didaktik tschuliptschengere tschibtschendar
Ando novemberi 2001 andi KUGA jek simbosijum internacijonali kherodaschtschenca sina.
Cil le mulatintschagostar sina terdschijipeskero arparujipe taj fanecinipe avre europitike tschibtschakere tschuliptschenca, aundefinipe taj dondebescharipe le reformpedagogischi konceptschenca ando khetan hejnginipe le schpecijeli sikajipeskere pekantschagenca ando duj tschibtschakero sikajipe taj terdschijipeskero famitlinipe ando than la khelipeskera pedagogikatar. Jek bari grupn pedagogtschendar taj pedagogkijendar use ada mulatintschago use sina.
Ojs refertentscha taj refertenkiji, i ischkolakeri inschpektorkija magisterkija Edith Mühlgaszner taj i magisterkija Zorka Kinda-Berlakovich jek dikipe pedar o historischi entviklinipe taj i aktujeli situacija le tschuliptschengere ischkolakere kojaster ando Burgenland, dine. O gimnasijumiskero meschteri taj arsikadipeskero vodaschi le frisischi meschterengere arsiklipeske Ingwer Nommensen, pedar i situacija le nordfrisischi tschulipestar informacija dija, i Bozena Paulik, visenschoftlichi butschaschkija le WITAJ-tschibtschakere centrumistar Bautzen/Budysin, pedar i ischkolakeri situacija le nimtschke sorbendar, phukatscha.
Le duj tschibtschakere tschuliptschenge genel, afka sar te le burgenlanditike-horvackiske, hot lengere tschibtscha uso tschule bulharde tschibtscha kerinen. On la literaturaha, sikajipeskere materijaltschenca, medijenca t.a. use jek bareder tschibtschakero khetanipe naschtig pumen use paschlaren.
Micinde diskusiji maschkar o jekokschne referatscha, o interesi le useschunaschtschendar taj useschunaschkijendar, sikatscha.
O dujto pharipeskero punkto le simbosijumistar mindenfelitike pedagogischi konceptscha taj aunbeschariptscha sina.
O direkteri Werner Mayer andar i VS Ortnergasse Betschiste taj o Willi Wohlrab andar i VS Wulkaprodersdorf, pedar reformpedagogischi konceptscha ando but tschibtschakero sikajipe phukade taj andvodiniptscha pedar o schajiptscha le pomoschagoskere kheliptschengere andbescharipestar ando duj tschibtschakero sikajipe, dine.
Paloda sina le kherodoschatschen o völinipe andar trin butjakere grupn uso tematscha
- Situacijakero faglajchinipe burgenlanditike horvacke – fristscha – sorbtscha
- Reformpedagogischi konceptscha ando duj tschibtschakero sikajipe – So butschol le famitlinipeske le burgenlanditike-horvackistar
- Krejativi mediji ando tschibtschakero famitlinipe
Ande ada keripe, schaj kheliptscha taj jekoschne koji reformpedagogischi sikajpeskere andbeschariptschendar terdschivtschal. Khetaniptscha taj mindenfelitike koji la tschibtschakera taj ischkolakera politischi situacijatar le trin tschibtschakere tschuliptschendar, aun dikle ule, cukunftakere dikiptscha aun tschinde ule.
Alle Projekte