2023: Interkultureli – LINAJENGERO KHELIPE
Horváth Gipsy Band – Szombathely/Steinamanger
Pulyai Magyar chor – Oberpullendorf/Felsőpulya/Uprutni Pulja
Stinjačko Kolo – Stinjaki/Stinatz
Volkstanzgruppe Deutschkreutz – Flogoskeri khelipeskeri grupn Deutschkreutz
Akaripe taj moderacijona: Katarina Mesner-Kinda
I Horváth Gipsy banda andar Szombathely/Steinamanger tradicijoneli Romengeri muschika cidel, sar oja agun ando Burgenland cidnahi.
O Pulyai Magyar chor, o pedar o generaciji prik astardo chor le Maschkarutne Burgenlanditike Ungrike Kulturakere Farajnistar andar i Uprutni Pulja/ Felsőpulya, tradicijoneli ungrike dschila angle terdscharla – ojs anglutno islinipe upro 20-berschengero jubilejum le farajnistar ando septemberi.
I flogoskeri khelipeskeri grupn Stinjačko Kolo sajt 1977 jek barikano falato le kultureli dschivipestar ande Stinatz taj ando cilo Burgenland hi.
O cil le farajnistar la flogoskera kulturake ande Deutschkreutz, o flejginipe, o uprelikeripe taj o dschivdipe la regijonali flogoskera kulturatar hi. O barikano falato le farajnistar, i flogoskeri grupnakeri khelipeskeri grupn hi. Mindenfelitike aktivitetschenca o barikaniptscha taj o barikano vert la flogoskera kulturatar upre sikado te ol, kaj telal o dschene o loschanipe taj o patijaripe lake, utscheder taj soraljardo te ol.
SOMMERTANZ / LJETNI TANAC / NYÁRI TÁNC / LINAJENGERO KHELIPE
ROMA ANDI AUSTRIJA
O Roma taj o Sinti lengere valami deschuduj milijoni dschenenca, save pedar i cili Europa ar hintim dschin, o lek bareder etnischi tschulipe la Europatar hi. Andi Austrija o cilo gendo le Romendar, pal schecinipe le gereciskere „Romani-projektostar“ valami 50.000 hi. I barikani grupn adaj o afka akarde Burgenland-Roma ar keren, save pumaro falato telal o dschene, maschkar 2.500 dschi 5.000 dschene, akaren. Bareder aunsidliniptscha Erbate taj ando pasche paschlime gemajntscha te lakel hi, poar te ando maschkarutno- taj norditiko Burgenland vaj ando baro than le forostar Betschi vaj avre forendar, tel pumen mukle. Tikneder grupn le Sintijendar taj Romendar te andi Uprutni Austrija, ande Kärnten taj te jekoschno, ande Salzburg taj Tirol del. La afka akarda kherodaschtschengera migracijonaha ando 1960te berscha, la naschikeraschengera velaha le Balkaniskere haburijendar ando 1990te berscha taj le EU-jakere bulharipeha le 2000 berschendar, but avre Roma andi Austrija jek hajmat lakle. Lengeri tschib, sava slavitike vaj rumenitike andfojiniptscha hi, hatek avrijal hi, sar i tschib le Burgenland-Romendar, sava ungrike andfojiniptscha hi vaj sar o Sinti-dijalektscha la vestitika Austrijatar.
AUNSIDLINIPE
O Roma taj o Sinti but schelberschengere mindig ojs nomadscha, nisaj dajakera nacijonaha taj nisaj phandlipeha use jek than, aun dikle ovnahi. Vaschoda, uso ardipe le austritike flogoskere grupnengere tschatschipestar ando bersch 1976, te oficijeli o aunprindscharipe ojs flogoskeri grupn, tel phendo lenge ulo. Tschatschikan uso Roma taj uso Sinti vasch jek andar i Indija ali dschenengeri grupn dschal, savi sajt eseri berscha andi Europa kher hi. Ando 14to schelberschengero Romengere-grupn andar o bicantinischi than andi maschkarutni Europa ale. I afka akardi „roasinipeskeri voja“ le Romendar, vasch virtschoftlichi koji hi taj butvar upre prindscharde droma taj vasch o sajsoneli koji. Poar grupn, sar o Burgenland-Roma, imar sajt but schelberschengere, beschte hi. Jek arakipeskero lil, savo o grofo Christoph Batthyány 1674 jeka Romengera-grupnake prik dija, o aunsidlinipe ando adiveseskero Burgenland, sikal.
FLOGOSKERO MURDARIPE
Anglo „aunphandlipe“ ando merc 1938, andi Austrija 11.000 Roma taj Sinti, o lek buteder ando Burgenland, dschivnahi. Le valami 7.000 dschi 8.000 Burgenland-Romendar, save te imar andi maschkarutni haburiskeri cajt la diskriminacijake ar bescharde sina („Zigeunerengero genipe“), tschak tschule i NS-cajt prik dschivde, kaj o „gondoskero pisinipe le thaneskere scherostar le Burgenlandiske Dr. Portschy“ andar o august 1938, jek barikano koja kheltscha. Pal ada gondoskero pisinipe, o Burgenland-Roma le nacijendar ojs „khetan keverime“, save igen sorale tradim iste on, dikle ule. Valami 90 procenti, opfertscha le NS-genocidistar ule, butvar i babijengeri taj papijengeri generacija, i grupn ande sako tschulipe, savi i kultura ledeschel. O tschule prik dschivde (ando cilo Burgenland tschak poar schel dschene) palo putripe schutsche vastenca adaj terdschonahi: O valami 120 Romengere-sidlungtscha le dschi 300 dschenenca ando Burgenland, tel ispidim ule, taj o tschule koji, so len sina, tschorde ule. Uso materijeli naschajipe i naschadi akceptanca ali taj stigmatisirinipe taj diskriminacija, te palo haburiskero kisetinipe meg delahi. O prik dschivde tschak igen tschulo pomoschago uschtidine. Jek schajipe, andar i socijali isolacijona ar te phagel, le Burgenland-Romenge, erschtivar i virtschoftlichi utschi konjunktura le 60te taj 70te berschendar antscha. Use odola, save ande oja cajt o socijali upreuschtschipe schofinde, te o ajgeni gondo, soraleder ulo: Rom te ol, na butschol dureder tschak tschoripe taj briga.
KESDIPE LE ROMENGERE-AKTIVISMUSISTAR
Jek mojakero fabot, hatek jek andschajpeskero fabot terne Romenge ande jek diskoteka, ando bersch 1989 o kesdipeskero momento le keripeske le farajnistar Roma Erbate sina, savo te ande jek harni cajt uso keripe jeke berotinipeskere thaneske le Romenge vodintscha taj savo andar o pradipe, lojengero pomoschago uschtidija. Jek siklipeskeri pomoschagoskeri grupn le Romengere-tschavenge, jek butjakero trening le terne Romenge taj pomoschago taj berotinipe ande mindenfelitike koji, kerde ule. Ando kesdipe le 90te berschendar, akor te avre organisaciji kerde ule: o kulturakero farajn le austritike Romendar Betschiste, saveskero anglebeschaschi dschi use leskero mulipe, o profesori Rudolf Sarközi sina; o Romano Centro Betschiste taj jek Sinti-farajn ande Kärnten. Ando naschipe la cajtatar meg avre farajntscha use ale, savendar adi poar ham buter na del.
AUNPRINDSCHARIPE OJS FLOGOSKERI GRUPN
Le politischi, kultureli taj socijali aktivitetenca le Romengere-organisacijendar, te o ajgeni gondo andi grupn, soraleder ulo. Jek barikano falato, te o oficijeli aunprindscharipe le Romendar ojs austritiki flogoskeri grupn, use ledschija: Le jeke hangoskere phendoha ando scheroskero gremijum le nacijonakere rotistar ando 16.12.1993, o autochtoni (historischi adaj aun beschte) austritike Romengere- taj Sintijengere-grupn, ojs „flogoskeri grupn le Romendar“ („o akaripe Roma adaj le cilen and phandel) aun prindscharde ule. Ando 23.12.1993 ada phendo, pro tschatschipe uschtidija. Barikane dschene adaj o duj Romengere-aktivistscha, o profesori Rudolf Sarközi taj o Emmerich Gärtner-Horvath, sina. Ham butvar o phureder Roma, o soralo upre tretinipe la flogoskera grupnatar, brigaschne diknahi. Kada 1995 schtar murscha andi Romengeri-sidlung Erbate use jek bombakero atentato murdarde ule, afka ar ditscholahi, hot lengere darja, tschatschipe uschtidine. O murdariptscha, o argranicalipe le Romendar erschtivar ando gondo jeke bulhe pradipestar antscha. Sajt oja cajt, buteder koji feder ule. Ham o cil meg nan kher rodim taj vaschoda iste i buti mindig bajder kerdi ol, kaj tschuliptscha jek than ando khetanipe te uschtiden.
Alle Projekte