1998-2003 Phusani kunst – Kunst ando pradimo kher
Ardschajipeskero punkto la angle paschlima kunstakera akcijonatar sina o gondo, o trin faktortscha
– Phus ojs thaneskero virtschoftlichi nojoskero produkto,
– Kunst ando pradimo than taj
– Mindenfelitiko regijonali kinstlerischi dschanipe
use jek khetanphandlipe te vodinel.
Regijonali identitetscha irinen vaj naschan pumen, afka te tschibtscha taj kulturtscha. O materijal phus – agun jek barikano koja andi thaneskeri virtschoft, adi buter tschak nojoskero produkto – adaj ojs kipo le vertiskere irinipeske ando khetanipe terdschol. Duach o upre terdschojipe le kunstakere objektschendar ando pradimo than, o sako diveseskero dondebescharipe le dschenendar la kunstaha ando cilo taj o koji la angla paschlima akcijonatar aun defim ol.
Andi glajchi cajt, i KUGA le kinstlerenge la regijonatar o schajipe use jek dugeder cajtakeri pradimi presentacija lengere butjendar, te del kamla.
Jek dikipe upro naschipe la akcijonatar ando schov berscha, hatek te jek dikipe upro mindenfelitike kinsterlischi dondebeschariptscha le temenca phus taj identiteta hi. Adaj hatek te but ajgeni taj te distancirime-abstrakti usedschajiptscha usi tema dija taj hatek, te kamle le sina.
O intensivi kesdipe le schov kinstlerendar ando bersch 1998, ada mindenfelitiko igen latsche sikal. Ando berscha 1999 dschi 2002 i akcijona mindig le butjenca jeke kinstleristar bajder kerdi uli. O cile kinstlertscha ando Burgenland dschin taj la KUGA-jatar ar rodim ule. O butja hatek afka te jek interesanti dikipe ando kiposkero keripe le thanestar del.
Andi glajchi cajt vasch o arvakeripe maschkar i natura taj i kunst dschal. Upri jek rik o baro arnucinipe le thanestar taj la phuvatar, kaj phus ojs koja le jerinipeske agrarischi produktschendar terdschol, upri avri rik phusane objektscha ojs kunstakere koji jeke kipostar la naturatar ojs palal phutschlo koja le schukaripestar.
O kinstleri ojs famitleri leskere gondijendar use amaro dschivipeskero them upro plan tretinel taj le dikaschiske o dikipe del, odola leskere ajgeni gondenca, ar dschumim aun peske te dikel.
Jek probalintschago la KUGA-jatar, pedar dime teldikiptscha hatek konfrontacijontscha adiveseskera kunstaha te del taj naphandle thana la kunstake te kerel. La kunst ando pradimo than jek upredipe te ol, hatek o aundefinipe usi komunikacijona – hatek ando dikipe uso ladipe vaj ando gondoskero dialogo.
Schtar bare skulpturtscha – o Mentschoskero kesdipe (1998) le 2000 mule Rudolf Morattijistar, o barikane Phusane schere (2000) le Karl Hießistar taj i phusani kuglina „Erntinipe 02“ (2002) le Hans Wetzelsdorferistar taj o vudartscha „Ex oriente lux“ le Ferenc Buzanichistar (2003) – poar berscha ojs artschijipe ando paschipe le gavestar Großwarasdorf / Veliki Borištof te dikel sina.
Alle Projekte