1999: Produkcijona le duj tschibtschakere dschilavipeskere khelipestar taj la CD-jatar „O fororo Pasche“
1999 le pomoschgoha la EU-jatar, jek duj tschibtschakero muschikano pamarisi schaj kertscham. O falato oftovar sikado ulo, afka sar Erbate taj Betschiste. O palvakeriptscha barikane sina. Anglepaschlojipe taj inspiracijona sina i glajchi anavengeri tschavengeri kenva la pisimaschkijatar Mira Lobe. Khelaschtscha sina o dschene le KUGA-jakere-tschavengere choristar – valami 35 tschave – telal o vodinipe la magisterkijatar Jelka Zeimann-Kocsis.
I choriskeri vodaschkija use lakeri motivacijona: „Kada me asaj phurani somahi, kaj te genel dschanahi, sina man jek lek feder kamli kenva. Mindig taj mindig genahi i historija „O fororo Pasche“, savi i Mira Lobe ande oja cajt (angle valami 30 berscha) ari dija. I tema, vasch savi ande aja kenva dschal, imar akor man igen micintscha, ham te adi andi aktujaliteta na naschatscha. Te adi iste amen upre amari natura dikas, iste probalinas, o glajchi pharipe upre te likerel.
Uso dschilavipeskero khelipe te jek duj tschibtschakeri schunipeskeri khelipeskeri-CD upre lim uli, savi vodschikano uprelipe lakla taj muguli le nimtschke seletoskere patijaripeske / kategorija tschavengere seleti nominirim sina.
Poar komentartscha uso falato taj usi CD: „O telnaschipe latscho hi, o usedikaschtscha ar pumen prindscharen. O tschibtscha khetan khudim hi taj le khelipeha le khelaschtschendar vodschikan khetan phandlo, sa jek koja sikal … Te ada mulatintschago jeke alaveha khetan iste kedahi: Integracija pur.“, Eva Hofbauer, VS-meschterkija, VS Selzergasse, Betschi. „I CD jek loschando, hatek jek muschikakero pedagogischi barikano butschalimo taj te kulinarischi produkto hi, savo le cile dajenge taj dadenge, saven tschave ando latscho phuripe hi, bajder te del hi.“, badarkija Ursula Hemetek, muschikakeri universiteta Betschi. Koji taj butjakere aunpaschlojiptscha: O khelaschtscha ande so duj tschibtscha vakeren taj dschilan, kejak but lendar nisaj horvacke vurclini nan. Andi historija dschal vasch o problemoskere thana uprelikeripe la naturatar – but tschibtschakero vakeripe – solidariteta le na soralenca. Sa, latsche tschavengere melodijenca taj tekstenca ande jek muschikano pamarisi khetan kedim hi. Adale projektoha schofintscham le, use jek bari grupn le tschavendar, o tschibtschakero dschanipe feder te kerel taj i horvacki tschib ojs medijum le krejativi ardschumintschagostar upre te asdel. Tschave horvacka taj nimtschka dajakera tschibtschaha talalinde pumen, khetan ande jek duj tschibtschakero projekto te butschalinel. Afka la tolerancake taj jeke latsche gondoske usi horvacki tschib ande so duj grupn, pomoschim ulo. Teldikiptscha taj aunvastaripeskere darja tel baunim ule taj le nimtschke tschibtschakere tschavenge jek khelipeskero usedschajipe usi avrethemutni tschib, famitlim ulo. Le horvacke tschibtschakere tschavenge o projekto duach o latsche terdschijiptscha jek soraljaripe la ajgeni identitetatar ojs dscheno la horvacka flogoskera grupntar, antscha. On i horvacki tschib ojs glajchi medijum ando pradimo than schaj terdschivde. I CD i ciliskeri grupn bareder kerel. Oj privati dschenendar taj te ischkolendar taj tschavengere barjendar latscho
Pomoschago andar o koji le tschuliptschengere pomoschagostar le BKA-jistar taj la Europitika Unijonatar.
Alle Projekte